Pri počenem kotlu

Riflora se je še enkrat ozrla okrog ramen in vstopila. Pred njo je bil dolg hodnik, ki se je končeval s temnim, mračnim prostorom, v katerem je kar mrgolelo čarovnikov. Stopala je naprej in prišla do pulta. "Ognjeni viski," je naročila in se ozrla po prostoru za prosto mizo. Uzrla jo je v kotu gostilne in odšla k njej. Prerivala se je mimo čarovnikov in končno prispela do nje. Usedla se je na stol, si slekla plašč in ga održala v roki. Nato se je naslonila na naslonjač stola in poslušala klepet pri sosednji mizi:"...na naslednjo tekmo. Saj veš, Kanoni igrajo in to priložnost, da jih vidim v živo, res ne smem zamuditi."
'Quidditch', je pomislila Riflora in se spomnila, kako je v mladosti z bratranci in sosedi na griču blizu njene hiše igrala to priljubljeno čarovniško igro.
"Izvolite," je nekdo kar naenkrat rekel in položil kozarec na mizo. Riflora se je zdrznila in pogledala točaja. "Ah, seveda," je prikimala in vzela kozarec. Spila je požirek in ga nazaj odložila na mizo.

Mark je s pomočjo svoje lastnosti, da se je lahko napravil navidnega, kajti ni bil le običajen duh, nemoteno vstopil. V temačnem prostoru je opazil vrsto čarovnikov. Velik del ga je pozdravilo. Eden izmed njih je dejal: "Kaj pa ti tukaj?" "Ah, nič posebnega. Opravki."
Odzdravil jih je in odšel k pultu. Tom, gostilniški točaj pa je dejal: "Ne verjamem da gre le za opravke. Zakaj gre?" Odgovoril mu je: "Nekdo mi je dolžan. V Nokturni. Tokrat imam tudi pomoč." Razumel je in dodal: "Upam, da res." Spremenil je temo. "Lahko dobim viski?" "Dobro, no. Za dodatne podatke pa častim." "Torej... tako je to. Creen mi je dolžan." "Kaj?!? Tisti, kateremu posel cveti?" "Da. Enaindvajset tisoč šesto dvaintrideset guldov. Prejšnjič me je uspel odgnati. Na protiduhne uroke se spozna. Tokrat pa imam pomočnika, sem ti že rekel. Ne bo ga pričakoval." "Izvoli viski." Izpraznil ga je na dušek.

Riflora je napravila še en požirek in se razledovala naokoli. V kotu je opazila čudnega možakarja s kapico na glavi, ki si je nekaj govoril. "Čuden tipček," si je rekla in pogledla drugam. Viski je pila počasi in ko je spraznila kozarec je odšla k pultu. "Plačala bi," je rekla točaju in odprla svojo denarnico. Ozrla se je okrog sebe in zagledala komaj vidnega duha. Zgledal je še mlad, zato je domnevala, da še zmeraj obiskuje Bradavičarko. 'Mogoče bo tudi pri mojem predmetu," si je mislila in ga gledala. Nato je odmaknila pogled nazaj k točaju, ki ji je prinesel račun ter plačala. "Hvala. Še nekaj bi vprašala - lahko rezerviram eno sobo za čez ta vikend?" Točaj Tom ji je prikimal, plačala je še rezervacijo in odšla.

Mark se je ozrl nazaj k pultu. Zagledal je visoko, vitko dekle. Njen obraz so krasili rdeči lasje, ki so ji padali čez ramena. Še nikoli poprej je ni opazil v Počenem kotlu. Plačala je in se namenila oditi. Ko je doumneval, da je dovolj varno, je prihitel k Tomu. "Kdo je to?" je vprašal. "Njo vprašaj." Vedel je, da s poizvedovanjem ne bo ničesar dosegel. Torej jo bo moral kar sam nagovoriti. Ravnokar je odšla čez vrata v Prečno ulico. Pospešil je korak in jo dohitel ravno v trenutku, ko so se opeke začele razširjati. "Hej, ti."

Riflora se je ozrla. Zagledala je duha, ki ga je prej opazovala. Počakala je, da se ji je približal. "Živjo," ga je pozdravila. "Jaz sem Riflora, nova učiteljica Zgodovine čarovništva na Bradavičarki. Ohh, sej nevem zakaj ti to pravim, vendar se mi zdi, da obiskuješ Bradavičarko. Ali pač?" Nato se je ozrla po Prečni ulici in nazaj k duhu ter počakala njegov odgovor.

"Emmm..." se je zmedel. "Aia. Ja, jasno, obiskujem Bradavičarko. V šestem letniku sem. Pa tudi zgodovina čarovništva mi ni tuja. Saj sem vendar duh." Kislo se je nasmehnil. "Vsekakor se bom vpisal k vašem predmetu. " Zamenjal je temo. "Kam ste pa namenjeni?"
"Ohhh. Nisem se predstavil. Tom Mark, umrl 1889." Stegnil je desnico. "Upam da se bova razumela. Ponavadi sem bolj živ." Res je, rad je stresal šele na svoj račun.

Riflora mu je podala roka in rokovala sta se. Za kratek trenutek je začutila mrzel hlad in zdrznila se je. Nato je hitro umaklnila roko in rekla:"No, me veseli. Kam sem namenjena? Po nakupih. V trgovino Madam Malkin moram it po nov plašč. Ta je že malo strgan.." Pokazala mu je rob rokava, ki je bil ves razcefran. "Pa še po novo sovo morem it. Prejšna mi je poginla." Za kratek trenutek se je ustavila, nato pa nadaljevala: "In seveda, še prej pa morem it v Gringott. Tam morem dvignit nekaj pomembnega." Spet je bila nekaj časa tiho in si ogledovala duha. "Kam si pa ti namenjen? Amm..te lahko še nekaj vprašam? No..vem, da se to zdi zlo vsiljivo in zlobno...vendar.." Vdihnila je in hitro izrekla: "Kako si pa umrl?" Nato je prestrašeno pogledala duha in se bala, da se bo razjezil. Tega pa ni hotela, saj ga je komaj spoznala. 'Kok sem neumna', si je mislila in se jezila na samo sebe.

"No, mogoče ste pa sovo preveč futrali." Zarežal se je. "kako sem umrl? Nimam pojma. Upam pa, da je bilo častno." Odvrnil je pogled in spet nazaj. "Ne, nisem tip, ki bi se jezil. Uživajmo čarovnijo!" Spomnil se je na uprašanje, kam je namenjen. "Ali vam kaj nabavim? Nucate kaj? Karkoli? V Nokturni se dobi polovico Voldyja, če želite." Čakal je, ali bo to vzela resno ali ne.

Riflora je se zasmejala. "Ne, nisem je preveč futrala. Stara je bila in bolna. Zadnje dni je še komaj letela. Zlo sem bila navezana nanjo in težko jo je kar pozabit." Nato se je spet za kratek čas ustavila in nadaljevala: "Iz Notkurne? Hm..tja bolj redko zahajam. Obiščem jo le, če rabim res kaj nujnega. Trenutno pa..no, lahko bi si šla kaj ogledat. Ampak nimam preveč časa. Zadnje čase sem bolj na tesnem z njim. Če najdeš kaj zanimivega, mi lahko prineseš. Pa hvala. Res is prijazen," nasmehnila se mu je in govorila naprej:"Najdeš me lahko tukaj v Počenem kotlu."

"Dobro. Tudaj jaz moram iti." Dodal je še: "Upam, da se torej na Bradavičarki kdaj srečava." Odšel je čez vrata na Prečno ulico.

[nimam pojma, kaj bi napisal...]

Riflora je gledala za njim in nato tudi ona stopila na tlakovano Prečno ulico.


(hvala enako. aja pa a ste opazl d js vsak post začnem z 'Riflora'? )