Kabinet

Loreanne je vstopila v kabinet in se odpravila proti svoji omarici. Oblečena je bila v dolgo široko črno krilo in črno majico s dolgimi rokavi v obliki zvonca, ki je imela na prsih rdeč napis You don´t have to love me, you either have to like me, dut you will respect me. Na vekah je imela črno senčilo, oči je imela obrobljene s rdečo barvico, trepalnice pa ji je krasila krvavo rdeča maskara. Na ustnicah je imela črno šminko. Ob njeni skoraj snežno beli koži je njena oprava izgledala fantastično. Elegantno je izrekla ˝Restless˝ Njena omarica se je odprla in razkrila čudovito notranjost. Ob strani je bil obešen njen čarovniški plašč in učiteljska uniforma. Čez preostali del omarice je po polovici segala polica, na kateri je imela napisane lekcije, povzetke ur in podobno. Na spodnjem delu omarice pa je hranila pomembnejše dokumente, ki so bili zavarovani s vsemi možnimi uroki. Na hitro jih je nekaj odstranila, nato izrekla ˝Amaranth˝ in s tem izničila še zadnji zaščitni urok. V roke je vzela redovalnico in jo na hitro preletela. Opazila ni nič novega. Pod nekaj testi in podobnimi dokumenti je vendarle našla kar je iskala. na videz prazen list pergamenta. Vzela ga je v roke, ponovno namestila vse uroke [pred izvedbo zadnjega je izgovorila Christabell, kot naslednje geslo, ki bo ščitilo vse te papirje], zaprla omarico in sedla na svoje mesto za mizo. Izrekla je besedi: Never mine in na listu so se začele izpisovati besede. Še enkrat je preletela besede, ki jih je znala skoraj na pamet, in se ponovno potopila v tako odaljene, a vseeno tako žive spomine ... na dan, ko je prvič nastopila kot učiteljica in spoznala, kako neverjetno trmasti znajo biti otroci. Takrat je ugotovila, da s prijaznostjo ne bo prišla nikamor, in postala je stroga. Hitro so jo zasovražili, a čez čas so ugotovili, da bi lahko bilo veliko huje in počasi so sklenili nekakšno premirje. Ona jim je dovolila par malenkosti, ki niso motile pouka, oni pa niso počeli ostalih neumnosti. In s pomočjo takega premirja je postala ena boljših učiteljic in povabili so jo na Bradavičarko. Seveda je, skoraj brez pomisleka, sprejela.

P.S. Flora, k se boš kej oglala tuki, mi povej kdaj se maš namen prvič prikazat v učilnici. K pomoje bi blo fajn, če bi se obe na isti dan. Aja, pa upam, d ne zamerš, k sm ti prevzela čarobne napoje

Mark, duh, ki je bil na Bradavičarki že od leta 1889, pa je bil takorekoč edini učenec, ki mu ni nič ostalo skrito. Seveda je vedel tudi za kabinet, prostor, za katerega naj bi vedeli le profesorji. Zavil je mimo učilnice Obrambe pred mračnimi slilami in kar skozi steno zavil v srednje velik prostor. Tla so prekrita s parketotom in s preprogo, na kateri je naslikan grb Bradavičarke. Na sredini je stala že leta stara, a veličastna miza iz česnjinega lesa, na kateri je bilo kup listov. Na sredini pa je stala steklena posoda, delo goblinov, napolnjena pa je bila z čokoladnimi bonboni. Vzel je enega. Kot bi mignil, mu je zdrsnil po grlu. Pomislil je na ostale duhove, ki tega niso bili zmožni.
Tedaj pa je opazil Lori M., zateženo učiteljico čarobnih napojev, kako brska po svoji omarici. Vendar pa si nista skočila v lase, kajti pred kratkim sta sklenila dogovor. Mark ji med njenimi urami ne bo nagajal in uničeval njene papirje in razbijal steklenice s sestavinami, ona pa ga bo pustila pri miru, če bo le mogla.
Pograbil je pladenj, da bi ga odnesel v Spolzgadsko dnevno sobo. Pravzaprav bi lahko zavil tudi v kuhinjo in dobil še več, vendar pa je raje izbral nered. Profesorica ga je skrivaj gledala. Najbrž ni bila zadovoljna s tem, da odnese celoten pladenj. Vendar je raje dejal: "Profesorica, a bi mi lahko posodili nekaj napojev?" Nasmehnil se je. Nekaj je naklepal.

Loreanne je vstopila v kabinet in se odpravila proti svoji omarici. Oblečena je bila v dolgo široko črno krilo in črno majico s dolgimi rokavi v obliki zvonca, ki je imela na prsih rdeč napis You don´t have to love me, you either have to like me, but you will respect me. Na vekah je imela črno senčilo, oči je imela obrobljene s rdečo barvico, trepalnice pa ji je krasila krvavo rdeča maskara. Na ustnicah je imela črno šminko. Ob njeni skoraj snežno beli koži je njena oprava izgledala fantastično. Elegantno je izrekla ˝Restless˝ Njena omarica se je odprla in razkrila čudovito notranjost. Ob strani je bil obešen njen čarovniški plašč in učiteljska uniforma. Čez preostali del omarice je po polovici segala polica, na kateri je imela napisane lekcije, povzetke ur in podobno. Na spodnjem delu omarice pa je hranila pomembnejše dokumente, ki so bili zavarovani s vsemi možnimi uroki. Na hitro jih je nekaj odstranila, nato izrekla ˝Amaranth˝ in s tem izničila še zadnji zaščitni urok. V roke je vzela redovalnico in jo na hitro preletela. Opazila ni nič novega. Pod nekaj testi in podobnimi dokumenti je vendarle našla kar je iskala. na videz prazen list pergamenta. Vzela ga je v roke, ponovno namestila vse uroke [pred izvedbo zadnjega je izgovorila Christabell, kot naslednje geslo, ki bo ščitilo vse te papirje], zaprla omarico in sedla na svoje mesto za mizo. Izrekla je besedi: Never mine in na listu so se začele izpisovati besede. Še enkrat je preletela besede, ki jih je znala skoraj na pamet, in se ponovno potopila v tako odaljene, a vseeno tako žive spomine ... na dan, ko je prvič nastopila kot učiteljica in spoznala, kako neverjetno trmasti znajo biti otroci. Takrat je ugotovila, da s prijaznostjo ne bo prišla nikamor, in postala je stroga. Hitro so jo zasovražili, a čez čas so ugotovili, da bi lahko bilo veliko huje in počasi so sklenili nekakšno premirje. Ona jim je dovolila par malenkosti, ki niso motile pouka, oni pa niso počeli ostalih neumnosti. In s pomočjo takega premirja je postala ena boljših učiteljic in povabili so jo na Bradavičarko. Seveda je, skoraj brez pomisleka, sprejela.

P.S. Flora, k se boš kej oglala tuki, mi povej kdaj se maš namen prvič prikazat v učilnici. K pomoje bi blo fajn, če bi se obe na isti dan. Aja, pa upam, d ne zamerš, k sm ti prevzela čarobne napoje

P.P.S. A mislš na to, d sm pisala s Aleo? Blo je po nesreči, in kot si vidu, sm že popravla.